Z mikrofonom smo obiskali udeleženke tečaja ročnih del in bili navdušeni nad njihovo ustvarjalnostjo. S člani študijskega krožka pri Zvezi društev slepih in slabovidnih Slovenije pa smo se pogovarjali o pomenu dostopnosti do namiznih iger in postopkih njihovega prilagajanja.
Z mikrofonom smo obiskali udeleženke tečaja ročnih del in bili navdušeni nad njihovo ustvarjalnostjo. S člani študijskega krožka pri Zvezi društev slepih in slabovidnih Slovenije pa smo se pogovarjali o pomenu dostopnosti do namiznih iger in postopkih njihovega prilagajanja.
Ravnateljica edine izobraževalne ustanove za slepe in slabovidne v Sloveniji je spregovorila o izzivih, s katerimi se srečujejo pri izobraževanju slepih in slabovidnih ter o tem, kje je Center Iris našel začasne prostore v času, ko naj bi jim zgradili nove prostore. Svoje vtise pa so nam zaupali tudi udeleženci rehabilitacijskega tabora za kasneje oslepele, ki ga je pripravilo Medobčinsko društvo slepih in slabovidnih iz Nove Gorice.
Ravnateljica edine izobraževalne ustanove za slepe in slabovidne v Sloveniji je spregovorila o izzivih, s katerimi se srečujejo pri izobraževanju slepih in slabovidnih ter o tem, kje je Center Iris našel začasne prostore v času, ko naj bi jim zgradili nove prostore. Svoje vtise pa so nam zaupali tudi udeleženci rehabilitacijskega tabora za kasneje oslepele, ki ga je pripravilo Medobčinsko društvo slepih in slabovidnih iz Nove Gorice.
Na dan, ko se v Parizu zaključujejo paralimpijske igre, smo se s parašportnico Jano Führer pogovarjali tudi o vzponu planincev z različnimi oviranostmi na 4.164 metrov visoki Breithorn. V drugem delu pa ste slišali utrinke iz 15. zahvalnega dne slepih in slabovidnih, ki je potekal v Kančevcih in je bil ekumensko obarvan.
Na dan, ko se v Parizu zaključujejo paralimpijske igre, smo se s parašportnico Jano Führer pogovarjali tudi o vzponu planincev z različnimi oviranostmi na 4.164 metrov visoki Breithorn. V drugem delu pa ste slišali utrinke iz 15. zahvalnega dne slepih in slabovidnih, ki je potekal v Kančevcih in je bil ekumensko obarvan.
Gostili smo človeka, na katerega so ponosni slepi in slabovidni po vsem svetu. To je filozof, predavatelj, pisatelj, konceptualni umetnik, ambasador slepih in prejemnik mnogih visokih odlikovanj, Evgen Bavčar. Z nami je delil svoja razmišljanja in bogate življenjske izkušnje, predvsem pa nas je nagovoril s svojo izredno duhovno globino.
Gostili smo človeka, na katerega so ponosni slepi in slabovidni po vsem svetu. To je filozof, predavatelj, pisatelj, konceptualni umetnik, ambasador slepih in prejemnik mnogih visokih odlikovanj, Evgen Bavčar. Z nami je delil svoja razmišljanja in bogate življenjske izkušnje, predvsem pa nas je nagovoril s svojo izredno duhovno globino.
Čeprav se slepi in slabovidni z odkritjem spominske plošče na stavbi, v kateri je deloval prvi zavod za slepe na območju Slovenije, s ponosom zazirajo v zgodovino, pa se zdi, da je sto let kasneje izobraževanje slepih in slabovidnih na pomembni prelomni točki. V oddaji smo govorili o izzivih, s katerimi se srečujejo starši, učitelji in učenci. Slišali pa ste tudi reportažo iz likovne delavnice ter izvedeli, kaj vse lahko preberete v novi številki poljudno-znanstvene revije s področja ljudi z okvaro vida, Rikos.
Čeprav se slepi in slabovidni z odkritjem spominske plošče na stavbi, v kateri je deloval prvi zavod za slepe na območju Slovenije, s ponosom zazirajo v zgodovino, pa se zdi, da je sto let kasneje izobraževanje slepih in slabovidnih na pomembni prelomni točki. V oddaji smo govorili o izzivih, s katerimi se srečujejo starši, učitelji in učenci. Slišali pa ste tudi reportažo iz likovne delavnice ter izvedeli, kaj vse lahko preberete v novi številki poljudno-znanstvene revije s področja ljudi z okvaro vida, Rikos.
Tokrat smo govorili o zaposlovanju slepih in slabovidnih ter o izzivih na tem področju.
Tokrat smo govorili o zaposlovanju slepih in slabovidnih ter o izzivih na tem področju.
Gostili smo Petro Jančar, izdelovalko nakita z brajico ter Metko Pavšič, igralko ki je s svojo predstavo gostovala v Madridu. Prisluhnili ste lahko kratki reportaži z romanja slepih, Sebastjan Kamenik pa nas je povabil na praznovanje 20. obletnice Združenja prijateljev slepih. Ob koncu pa še napoved nove številke revije Rikoss.
Gostili smo Petro Jančar, izdelovalko nakita z brajico ter Metko Pavšič, igralko ki je s svojo predstavo gostovala v Madridu. Prisluhnili ste lahko kratki reportaži z romanja slepih, Sebastjan Kamenik pa nas je povabil na praznovanje 20. obletnice Združenja prijateljev slepih. Ob koncu pa še napoved nove številke revije Rikoss.
Usherjev sindrom je redka genska bolezen, ki prizadane obenem vid in sluh. Za kakšno bolezen gre, kako se pacienti z njo soočajo in kakšni so obeti zdravljenja? Z nami si bili: oftalmolog dr. Marko Hawlina, otorinolaringologinja dr. Saba Battelino in članice društva Svetloba.
Usherjev sindrom je redka genska bolezen, ki prizadane obenem vid in sluh. Za kakšno bolezen gre, kako se pacienti z njo soočajo in kakšni so obeti zdravljenja? Z nami si bili: oftalmolog dr. Marko Hawlina, otorinolaringologinja dr. Saba Battelino in članice društva Svetloba.
Naš gost je bil frančiškan in župnik na Viču v Ljubljani p. Pepi Lebreht, ki je 14 let preživel v misijonih v Afriki – v Beninu in Togu. V razumevanju nekaterih gre pri misijonskem poslanstvu katoliške Cerkve zgolj za vprašanje vpliva, moči in denarja. Slišali smo, kako na to gleda naš gost in ga vprašali, ali so misijonarji v klasičnem smislu sploh še potrebni v današnjem globaliziranem svetu, kjer so informacije dostopne na vsakem koraku. Po drugi strani nismo mogli mimo aktualnega misijonskega izziva na Stari celini, ki izgublja svojo krščansko identiteto.
Naša gostja pravljičarka in pisateljica Irena Cerar si je lansko leto zadala zanimiv izziv: za sedem tednov se je podala v naravo. Izbrala si je najbolj značilne slovenske habitate: divjino kočevskega gozda, pestrost rečnih mrtvic Mure, veličastje gorskega sveta, odpravila se je tudi ob morsko obalo in v kulturno krajino. Vtise je strnila v knjigo, vanjo pa izjemno spretno vtkala tudi strokovna spoznanja in mitološko ozadje.
Gostili smo študenta Martino Pušnik in Iana Žviplja, ki sta zmagala na 21. mednarodnem festivalu s produktom Šaleške sladke zgodbe. Nismo se ustavili le pri medenjakih, ledernjakih in Piki Nogavički, ampak smo slišali tudi recept za cimetove rolice, miške, tatarski biftek in jagenjčka.
Slavnega organista so prosili, da bi imel koncert na ...
Iz knjige Zgodbe s semeni upanja, ki je izšla v zbirki Zgodbe za dušo pri založbi Ognjišče.
»Človek je edino bitje, ki je sposobno biti bitje za druge. Samo človek presega samega sebe, kar je temeljno za njegovo človeškost. Iti prek sebe k drugemu in biti za drugega. Človek pa si tudi najbolj od vsega želi, da bi bil srečen. Toda tu se pojavi nevarna past, tisto usodno križišče, kjer novodobni človek velikokrat zgreši smer. Svoboda in odgovornost namreč spadata med najbolj problematične pojme sedanjega časa.« Odlomek kar najbolj povzame knjigo, ki smo jo predstavili v tokratni oddaji Sol in luč. Njen avtor je profesor doktor Sebastjan Kristovič, ki je reden gost tudi na Radiu Ognjišče v oddaji Za življenje, od koder smo vzeli tudi nekaj odlomkov. Prisluhnite avtorju in njegovi knjigi z naslovom Reševanje krize smisla sodobnega človeka. Izšla je pri Celjski Mohorjevi družbi.
»Človek je edino bitje, ki je sposobno biti bitje za druge. Samo človek presega samega sebe, kar je temeljno za njegovo človeškost. Iti prek sebe k drugemu in biti za drugega. Človek pa si tudi najbolj od vsega želi, da bi bil srečen. Toda tu se pojavi nevarna past, tisto usodno križišče, kjer novodobni človek velikokrat zgreši smer. Svoboda in odgovornost namreč spadata med najbolj problematične pojme sedanjega časa.« Odlomek kar najbolj povzame knjigo, ki smo jo predstavili v tokratni oddaji Sol in luč. Njen avtor je profesor doktor Sebastjan Kristovič, ki je reden gost tudi na Radiu Ognjišče v oddaji Za življenje, od koder smo vzeli tudi nekaj odlomkov. Prisluhnite avtorju in njegovi knjigi z naslovom Reševanje krize smisla sodobnega človeka. Izšla je pri Celjski Mohorjevi družbi.
3. decembra na rojstni dan Franceta Prešerna je v Sloveniji Ta veseli dan slovenske kulture, ko veliko kulturnih ustanov odpre svoja vrata in povabi na svoje dogodke. Temu smo posvetili tokratne Kulturne utrinke.
Mogoče je prav začetek adventnega časa lahko spodbuda, da si začnemo bolj prizadevati za mir, predvsem v okolju, kjer živimo: doma, s sodelavci, v našem kraju. Čeprav se včasih zdi, kot da živimo v nekem mehurčku, v katerem se nam ne more zgoditi ničesar, se to lahko hitro razblini.